Strateški cilji šole do 2023

1. TEMELJNI KLJUČNI STRATEŠKI CILJI ŠOLE



- Slediti viziji, poslanstvu in vrednotam šole

- Kakovost šole in njenih procesov, ki vodi proti odličnosti.

- Povečanje števila vpisanih študentov

- Zadovoljstvo vseh deležnikov šole

- Zaposljivost diplomantov

- Nadgradnja programa Ekonomist z novimi smermi in vpeljava novega študijskega programa


2. OKVIRJI STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA ŠOLE



2.1 Zakonodaja


Višja strokovna šola deluje na podlagi zavezujočih predpisov, zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo višje strokovno šolstvo. Temeljni zakon, kot vodilo pri delovanju šole je Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 100/2013).


2.2 Državne in evropske razvojne smernice in resolucije


Okvir za strateški načrt so postavljeni tudi v dokumentih Evropske unije ( Lizbonska strategija, Bolonjska strategija in drugi) ter v nekaterih slovenskih resolucijah in strategijah ( Strategija razvoja R Slovenije, Nacionalni program visokega šolstva R Slovenije in drugi).


2.3 Okolje šole


Vizija šole usmerja našo šolo v okvirje Severno-primorske regije. Zato je izjemno pomemben okvir za strategijo šole zatečeno stanje, razvoj in vizija naše regije. Še posebno vlogo pri tem izkazuje razvoj gospodarstva in negospodarstva regije, pa seveda tudi širše slovenski trendi razvoja.

Severna Primorska (Goriška razvojna regija) ima v slovenskem in evropskem prostoru strateško lego. Leži na stičišču prometnih poti tik ob meji z Italijo. Regija je razdeljena na štiri funkcijsko zaokrožena območja: Novogoriško subregijo s središčem v Novi Gorici, Zgornje Posočje s središčem v Tolminu, Idrijsko-Cerkljansko subregijo s središčem v Idriji in Zgornjo Vipavsko dolino s središčem v Ajdovščini. Središče regije predstavlja Nova Gorica, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljena kot središče nacionalnega pomena, glede na svojo lego in čezmejno povezovanje pa postaja tudi središče mednarodnega pomena.

Kazalniki demografskega razvoja regije so še vedno pod slovenskim povprečjem, vendar je njihovo slabšanje v določeni meri zaustavljeno. Število prebivalcev je v zadnjem sedemletnem obdobju rahlo upadlo (za 0,9 %).

Izobrazbena struktura delovno aktivnega prebivalstva se je izboljšala. Število delovno aktivnega prebivalstva je pred gospodarsko krizo naraščalo, zadnja leta pa je opazen upad in močno povečanje stopnje registrirane brezposelnosti. Struktura brezposelnih oseb je v večini kategorij nekoliko boljša od državnega povprečja. Še vedno pa je na trgu dela prisotno strukturno neskladje, ki je posledica razhajanja med poklici, za katere se mladi šolajo, in med potrebami gospodarstva regije oziroma delodajalcev.

Na področju izobraževanja je v Regijskem razvojnem programu opredeljeno, da se bo podpiralo in razvijalo šolstvo in izobraževanje, ki bo podpiralo usmeritve gospodarstva, inovativnost in podjetnost.

Za poklic ekonomist naša šola edina v regiji izvaja višješolsko izobraževanje.