Zanimivi članki
5 KLJUČNIH VEŠČIN ZA PREŽIVETJE V NOVEM SVETU

BREZPLAČNA E-IZOBRAŽEVANJA

5 NOVOLETNIH KARIERNIH ZAOBLJUB
https://www.mojedelo.com/karierni-nasveti/5-novoletnih-kariernih-zaobljub-3811

POSTAVITE SI JASNE KARIERNE CILJE
https://www.finance.si/8332288

10 PREPROSTIH NASVETOV ZA UČINKOVITO MREŽENJE
https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/10-preprostih-nasvetov-za-ucinkovitejse-mrezenje

HITRI POSLOVNI SESTANKI IN POSLOVNO MREŽENJE
http://vfokusu.com/post/311821/hitri-poslovni-sestanki-in-poslovno-mrezenje

Kako priti na zaposlitveni intervju brez pisanja prošenj.doc

Članek študenta, ki na lep način pokaže, kako si lahko z seminarsko nalogo pomagamo do službe. Poskusite tudi vi…

Večina seminarskih nalog ni plod dejanske študentove raziskave obravnavane tematike. Vendar če se potrudite, je to lahko vaša vstopnica za zaposlitveni pogovor ali poslovno sodelovanje.

Med študijem študentje običajno napišejo veliko seminarskih nalog. Vsaj na ekonomski fakulteti in fakulteti za družbene vede. Ali te seminarske naloge prinašajo kakšno dodano vrednost? Po lastnih izkušnjah in izkušnjah kolegov večina nalog ni plod dejanske raziskave obravnavane tematike, pač pa bolj ali manj posrečena kombinacija uporabe enega od spletnih iskalnikov in kombinacije tipk ctrl+c ter ctrl+v.

Priznam, v kar nekaj seminarskih nalogah je bil najbolj avtorski del naloge moje ime. Verjetno se je smiselno vprašati, zakaj študentje to počnemo. Kar se mene tiče, bodisi zato, ker sem prisiljen obravnavati temo, ki me ne zanima, ali pa mi preprosto zmanjka časa in je opisana metoda najhitrejša.

Poleg tega se mi zdi, da v večini primerov profesorji seminarskih nalog sploh ne preberejo in jih ocenijo na podlagi pravilnosti citiranja virov in podnaslavljanja grafik in tabel (razumem, red mora biti, ampak v podjetjih je ponavadi bolj pomembna vsebina, in ne to, koliko milimetrov od dna strani stoji številka strani) ter seminarsko, v kateri si ubral nekoliko drugačen koncept ter poskušal narediti nekaj izvirnega, pogosto ocenijo z manj točkami. Nič čudnega, da mnoge mine veselje, da bi v seminarsko vložili več truda. A se to včasih splača.

Največ je odvisno od teme
Pred nekaj tedni sem naredil seminarsko nalogo pri predmetu Organiziranje in odločanje. Tema: kako v podjetju vedeti, kaj zaposleni vedo, kako ustvarjati in deliti znanje v organizacijah in kako ustvarjati neformalno mrežo v podjetju. Virov na spletu na to temo v slovenskem jeziku skoraj ni bilo.

Deloma so me rešili blogarji, drugega, kot prebrati obvezni članek in se nato dejansko lotiti pisanja, mi ni preostalo. Vendar ker sem se že prej ukvarjal s tem področjem in mi je bila tema precej domača, ni bilo težav. Tako je bilo 20 strani dokaj hitro spisanih in več časa sem skoraj porabil za predstavitev.

Seminarska naloga lahko doseže svoj namen
Predstavitev je minila brez posebnosti, pedagog se je zdel zadovoljen, tudi meni je bil izdelek všeč. Kar pa je tu bistveno, je to, da sem nato poslal seminarsko nalogo (sicer zgolj zaradi sorodnosti dejavnosti in teme seminarske) dvema uspešnima slovenskima podjetnikoma in direktorjema.

Rezultat obeh dejanj je bilo povabilo na razgovor o zaposlitvi oziroma poslovnem sodelovanju. Kaj se je oziroma se bo iz tega izcimilo, ta hip niti ni relevantno, pomembneje je to, da lahko študent s seminarsko nalogo pokaže strokovno znanje in poglobljeno zanimanje za določeno področje. Torej to, za kar podjetja najemajo delovno silo. Seminarska naloga je v tem primeru torej dosegla svoj namen.

Priporočilo iskalcem
Priporočilo študentom in vsem drugim, ki iščete zaposlitev: izberite svojo najboljšo seminarsko nalogo, ki ste jo (izjemoma) sami napisali in jo pošljite na podjetje, v katerem se želite zaposliti, kot prilogo svojemu življenjepisu ali pa jo prinesite s sabo na pogovor o zaposlitvi. Ali pa celo pred pogovorom seminarsko nalašč napišite in zaigrajte, da ste to nekoč napisali na faksu.

Anej Mehadžič je študent na ljubljanski ekonomski fakulteti in član študentskega društva Management Group.

Članek, ki na precej preprost način, pove kakšne kompetence želijo in pričakujejo delodajalci od diplomantov.

Delodajalci iščejo sposobne kadre

Večji poudarek bi morali študentje nameniti izboljšavi svojih sposobnosti, ker se na podlagi njih, ločujejo od oseb z enakim ali podobnim znanjem. Delodajalci pri mladih diplomantih iščejo sposobnosti kot so: učljivost, hitrost, samoiniciativnost, samostojnost, iznajdljivost, delavnost in zanesljivost. Velikokrat pa so delodajalci razočarani nad mladim kadrom, ker opažajo pomanjkanje uporabnih znanj, delovnih navad, nemotiviranost in pomanjkanje čuta odgovornosti. Do izraza vse bolj prihaja tudi pomen vseživljenjskega učenja.

Članek, ki govori o koristi zaposlitve v inovativnem podjetju oz. v inovativno razviti organizaciji ter o tem, kako pomembno je za zaposlene, da preveri nivo inovativnosti delovnega okolja.
Misli so zanimive tudi zato, ker jih je napisal eden vodilnih primorskih podjetnikov - ena slovenkih gazel zadnjih let.

Ali se inovativnega razmišljanja lahko naučimo

»Menim, da lahko. Vsak iskalec zaposlitve bi moral pri iskanju zaposlitve preveriti inovativnost okolja, v katerem se želi zaposliti. V inovativnem okolju se zaposleni navzame odprtega razmišljanja, doživi pomen timskega dela in se oprime določenih miselnih vzorcev. Inovativno okolje ga opremi s pogumom za preizkušanje in učenje iz napak. Ker je vsaka invencija, če želi biti uspešna, podvržena tržnemu odzivu, se človek v inovativnem okolju seznani tudi z zakonitostmi delovanja trga oziroma konkurence. To je lahko odlična popotnica za nadaljnji razvoj kariere posameznika.« Davorin Jakulin, direktor ATech
Zanimiva misel, ki jo je o timskem delu v njihovem podjetju napisal Marko Šobota, direktor Gama System.

Torej, kompetence timskega in projektnega dela v vašem kompetenčnem portfelju pravgotovo ne smejo manjkati.

»Pravijo, da enake ptice letijo skupaj. Pomembno je, da vsak posameznik opravlja stvari, pri katerih je najboljši, da to počne z veseljem in da je prepričan, da rezultati timskega dela omogočajo še bolj izjemne rezultate. Pri nas za tiste, ki niso sposobni delovati v timih, ki se niso sposobni veseliti skupnih uspehov, ni dolgoročne perspektive.«